APDEJT.si

Brazilsko vrhovno sodišče je potrdilo pripor za nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara po incidentu, v katerem je bil vpleten Bolsonarov elektronski nadzorni člen. Sodišče je odredilo aretacijo zaradi Bolsonarove vpletenosti v domnevno zaroto o državnem udaru. Odločitev pomeni, da Bolsonaro ostaja v priporu med nadaljevanjem kazenskega postopka in političnega boja okoli njegovega primera.

Vrhovno sodišče Brazilije je soglasno odločilo, da bo nekdanji predsednik Jair Bolsonaro ostal v priporu, potem ko je poskušal poškodovati elektronsko zapestnico, ki jo je nosil v hišnem priporu. Bolsonaro je bil aretiran, ker naj bi kršil pogoje hišnega pripora, pri čemer se je skliceval na "paranojo" zaradi zdravil in halucinacije o prisluškovalnih napravah v zapestnici. Pripor bo trajal do konca pritožbenega postopka v zvezi z obtožbami o poskusu državnega udara.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je sodniku povedal, da je zaradi živčnega zloma in halucinacij kršil pogoje hišnega pripora. Bolsonaro je dejal, da ga je zaradi zdravil preganjala "paranoja", zaradi katere je posegel v elektronsko napravo za nadzor.

Policija je v Braziliji aretirala nekdanjega predsednika Zairja Bolsonara v njegovi vili v glavnem mestu Brazilija. Aretacijo je odobril Vrhovni zvezni sud in je povezana s pogoji Bolsonarovega hišnega pripora.

Jair Bolsonaro je bil po aretaciji preventivno pridržan v sobi na sedežu Zvezne policije v Brasílii, ki je imela lastno kopalnico, televizijo in klimatsko napravo. Njegov odvetnik je dejal, da je Bolsonaro ogorčen nad odločitvijo o preventivnem priporu. Po navedbah je bil aretiran tudi zato, ker naj bi poskušal odstraniti elektronsko zapestnico. Njegov sin, Eduardo Bolsonaro, trdi, da minister Moraes želi uničiti njegovega očeta.

Brazilskega ekspredsednika Jairja Bolsonara so aretirali v Brasilii zaradi suma, da je načrtoval pobeg v veleposlaništvo, da bi se izognil 27-letni zaporni kazni. Oblasti so ga ocenile kot tveganje za pobeg, ker naj bi kršil pogoge hišnega pripora.

Nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara so aretirali tik pred začetkom prestajanja 27-letne zaporne kazni. Donald Trump je aretacijo označil za "zelo slabo" in uvedel 50-odstotno carino na brazilski izvoz v ZDA.

Brazilska zvezna policija je aretirala nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na podlagi naloga, ki ga je izdal sodnik Alexandre de Moraes z vrhovnega sodišča. Aretacija je sledila mesecem hišnega pripora, medtem ko se Bolsonaro pritožuje na obsodbo zaradi napadov na demokracijo v Braziliji. Razlog za aretacijo zaenkrat ni znan.

Jairja Bolsonaroja so aretirali in ga premestili v pripor. Aretacija je bila izvedena zaradi "visokega tveganja pobega", saj je bil obsojen na 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara. Njegova obramba je zahtevala, da zaporno kazen prestaja v hišnem priporu.

V Braziliji je vrhovno sodišče obsodilo več soobtoženih v procesu proti nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru zaradi načrtovanja umora predsednika Lule da Silve. Sodnik Alexandre de Moraes je pojasnil, da so trije vojaški uslužbenci in policist leta 2022 načrtovali umor Lule med poskusom državnega udara v korist Bolsonara. Obsojeni so bili obsojeni na do 24 let zapora. Bolsonarovemu sinu Eduardu prav tako grozi kazenski postopek.

Minister Alexandre de Moraes iz vrhovnega sodišča (STF) je poslal svojo vodjo kabineta v zapor Papuda, da preveri prostore, kjer bi lahko nekdanji predsednik Jair Bolsonaro prestajal kazen zaradi državnega udara. Obiskala je tudi sodnica Leila Cury, pristojna za izvrševanje kazni v okrožju Federal.

Minister Alexandre de Moraes s STF (Vrhovno zvezno sodišče) je zavrnil zahtevo obrambe Jairja Bolsonara za odpravo hišnega pripora nekdanjega predsednika. Moraes je svojo odločitev utemeljil z "zagotavljanjem javnega reda in potrebo po zagotavljanju varnosti". Bolsonaro je v hišnem priporu zaradi suma financiranja dejanj svojega sina, ki naj bi v ZDA poskušal vplivati na sojenje o državnem udaru.

Vlada Združenih držav Amerike je uvedla sankcije proti Viviane Barci de Moraes, ženi brazilskega sodnika Alexandra de Moraes, ki vodi primer proti nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru zaradi poskusa državnega udara. Urad za nadzor premoženja (OFAC) ameriškega finančnega ministrstva je sprejel to odločitev, ki zaostruje napetosti med ZDA in Brazilijo glede obsodbe Bolsonara. Ameriška administracija že nekaj mesecev pritiska na brazilske pravosodne organe, ki jih obtožujejo neupravičenega preganjanja Bolsonara, zaveznika Donalda Trumpa.

Jair Bolsonaro, obsojen na 27 let zapora zaradi načrtovanja državnega udara, je zapustil bolnišnico DF Star, kjer je bil na zdravljenju kožnih lezij. Pred tem je začasno zapustil hišni pripor v Brasiliji, da bi opravil medicinski postopek v bolnišnici.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro se sooča s hudimi obtožbami, vključno s poskusom državnega udara. V postopku, ki ga je sprožil vrhovni sodnik Alexandre de Moraes, je Bolsonaro obtožen, da je deloval proti demokratičnim načelom. Medtem ko nekateri pozivajo k sojenju pred ljudskim senatom za njega in njegove sodelavce, Bolsonarova politična gibanja kljub temu ostajajo aktivna.

Brazilsko vrhovno sodišče je nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara obsodilo na več kot 27 let zapora zaradi načrtovanja državnega udara po volitvah leta 2022. Obsodba je bila izrečena po sojenju, ki je razdelilo državo. CBS News poroča, da je bil Bolsonaro spoznan za krivega poskusa ohranitve na oblasti s pomočjo udara.

Brazilsko vrhovno sodišče je obsodilo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na več kot 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara. Bolsonaro je postal prvi nekdanji predsednik države, ki je bil obsojen zaradi poskusa strmoglavljenja vlade. Obsodba je sprožila različne odzive, od veselja med nasprotniki do nezadovoljstva in fantazij o ameriški intervenciji med njegovimi podporniki. Kljub obsodbi ostaja vprašanje, ali bo Bolsonaro dejansko moral v zapor.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je bil obsojen na 27 let in 3 mesece zapora zaradi organiziranja poskusa državnega udara leta 2022, ki pa ni uspel zaradi pomanjkanja podpore vojaškega vrha. Obsodba je sprožila takojšnje odzive v Čilu, vključno s komentarji Joséja Antonia Kasta, ki je obsodbo izpodbijal, kar je povzročilo ostre odzive.

V Braziliji poteka sojenje nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru zaradi njegove vpletenosti v poskus državnega udara 8. januarja 2023. Vrhovno zvezno sodišče (STF) je začelo glasovanje o obsodbi Bolsonara in drugih obtoženih. Sodnik Alexandre De Moraes je glasoval za obsodbo Bolsonara, medtem ko je sodnik Luiz Fux glasoval za oprostitev Bolsonara, vendar je obsodil Braga Neta. Sojenje bo predvidoma zaključeno v prihodnjih dneh, pričakuje pa se še glasovanje drugih sodnikov. Bolsonaro je obtožen vodenja kriminalne organizacije, ki je poskušala strmoglaviti brazilsko vlado.

Obtožbe proti nekdanji kandidatki stranke Zeleni, Hannah Thomas, so bile opuščene po protestnem spopadu s policijo. Thomas trdi, da bi lahko zaradi poškodbe v spopadu izgubila vid na očesu in napoveduje zahtevo za odškodnino.

Sodnik vrhovnega sodišča Luiz Fux je glasoval za oprostitev Jairja Bolsonaroja vseh obtožb, povezanih s poskusom državnega udara. S tem je razmerje glasov v sojenju 2 proti 1 za obsodbo. Sodnik je obsodil politično motiviranost sojenja.

Brazilski vrhovni sodnik Luiz Fux je nepričakovano glasoval za razveljavitev sojenja Jairu Bolsonaru zaradi pomanjkanja pristojnosti sodišča. Kljub temu je sodnik Fux začel glasovati v sojenju nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru, ki je obtožen načrtovanja državnega udara. Kljub temu sta že dva sodnika glasovala proti Bolsonaru, kar nakazuje na morebitno večinsko obsodbo.

Sodnik Alexandre De Moraes je glasoval za obsodbo Jairja Bolsonara zaradi načrtovanja poskusa državnega udara 8. januarja 2023. Pričakuje se, da bodo še štirje sodniki vrhovnega sodišča v prihodnjih dneh oddali svoje glasove, s pričakovano sodbo do četrtka ali petka. Donald Trump kritizira sojenje in posebej cilja brazilskega sodnika.

Na brazilski dan neodvisnosti so se v več mestih zbrali podporniki nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara, da bi protestirali proti sojenju, ki ga bremeni načrtovanja državnega udara po njegovem porazu na volitvah leta 2022. Protesti so potekali nekaj dni pred zaključkom sojenja.

V Braziliji poteka sojenje nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru, ki je obtožen, da je po porazu na volitvah leta 2022 orkestriral poskus ohranjanja oblasti. Sojenje je sprožilo različne odzive, od podpore do kritik, pri čemer nekateri Bolsonarovega nasprotnika, sodnika Alexandra de Moraes, vidijo kot branilca demokracije, drugi pa kot »diktatorja«. Medtem ko se v Braziliji odvija sojenje, se pripravljajo demonstracije ob dnevu neodvisnosti, kar se dogaja v času vmešavanja Washingtona v brazilske politične institucije.

V Braziliji poteka sojenje proti nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru, ki je obtožen orkestriranja poskusa ohranitve oblasti po porazu na volitvah leta 2022. Sodnik Alexandre de Moraes, ki vodi postopek, je postal kontroverzna figura, saj ga nekateri vidijo kot branitelja demokracije, drugi pa kot "diktatorja". Bolsonarovi podporniki so po volitvah vdrli v vladne zgradbe v Brasílii. Bolsonaro zanika vse obtožbe in trdi, da so politično motivirane.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je obtožen orkestriranja poskusa ohranitve oblasti po porazu na volitvah leta 2022, kar je doseglo vrhunec z vdori in vandaliziranjem vladnih poslopij v Brasílii s strani njegovih podpornikov. Bolsonaro zanika krivdo in trdi, da so obtožbe politično motivirane. Hkrati se pozornost usmerja na Alexandra de Moraes, vplivnega sodnika, ki vodi proces proti Bolsonaru, in razdvaja mnenja, od branitelja demokracije do 'diktatorja', pri čemer ga kritizirajo celo v Združenih državah.

Brazilsko vrhovno sodišče je začelo obravnavo proti nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru, ki je obtožen načrtovanja državnega udara po porazu na volitvah leta 2022. Predsedujoči sodnik Alexandre de Moraes je dejal, da je Bolsonaro domnevno sprožil vstajo.

Na brazilskem vrhovnem sodišču se je nadaljevalo sojenje Jairu Bolsonaru in njegovim sodelavcem zaradi poskusa državnega udara. Obramba Cida je zahtevala ohranitev ugodnosti, medtem ko sta Ramagem in Anderson Torres zanikala vpletenost v zaroto. Tožilec Paulo Gonet je poudaril, da so se dejanja nasilja in groženj dogajala že pred 8. januarjem. O prvem dnevu sojenja so razpravljali tudi v podcastu, ki je analiziral pravne in politične vidike sojenja.

V Italiji opažajo, da se njihovo gospodarstvo izboljšuje v primerjavi s francoskim, kar je presenetljivo. V Braziliji se Jair Bolsonaro sooča z obtožbami o poskusu državnega udara in mu grozi zapor. V Mehiki je Claudia Sheinbaum poročala o svojem prvem letu vladanja, ki je zaznamovano z izzivi in dediščino njenega predhodnika, Andrésa Manuela Lópeza Obradorja.

Jair Bolsonaro se je soočil s sojenjem pred brazilskim vrhovnim sodiščem zaradi obtožb o načrtovanju državnega udara po porazu na volitvah leta 2022. Sojenje poteka skupaj z visokimi vojaškimi uradniki. Bolsonaro zanika, da bi načrtoval umor Lule.

Sojenje Jairu Bolsonaru zaradi poskusa državnega udara se je nadaljevalo. Sodnik Alexandre de Moraes je Bolsonaru obtožil, da je poskušal v Braziliji vzpostaviti diktaturo. Sojenje Bolsonaru in drugim obtoženim poteka na Vrhovnem sodišču, kjer jim grozi do 40 let zaporne kazni.

Brazilski minister pri vrhovnem sodišču Gilmar Mendes je branil ministra Alexandra de Moraes glede sankcij, ki jih je uporabila zakonodaja Magnitsky. Mendes je kritiziral poskuse ZDA, da bi posegale v brazilsko pravosodje. Medtem je vlada ZDA preklicala vizum brazilskemu ministru za pravosodje, kar je brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva označil za neodgovorno potezo, ki je povzročila diplomatsko krizo med državama.

Brazilski sodnik Alexandre de Moraes je odredil 24-urno policijsko varstvo za nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara zaradi suma, da bi lahko poskušal pobegniti iz hišnega pripora pred izrekom sodbe v sojenju zaradi poskusa državnega udara. Oblasti se bojijo, da bo Bolsonaro poskušal zaprositi za politični azil v ZDA. Bolsonaru grozi do 40 let zapora, če bo obsojen.

Brazilski vrhovni sodnik Alexandre de Moraes je odredil poostren nadzor nad domom nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara, vključno s 24-urno policijsko patruljo, zaradi povečanega tveganja pobega pred zaključnimi argumenti v sojenju zaradi poskusa državnega udara. Bolsonaro, ki zanika obtožbe, je pod hišnim priporom in mu grozi do 40 let zapora, če bo spoznan za krivega načrtovanja ohranitve oblasti po porazu na volitvah leta 2022. Oblasti se bojijo, da bi Bolsonaro lahko zaprosil za politični azil v ZDA.

Brazilski vrhovni sodnik Alexandre de Moraes je odredil poostren policijski nadzor nad hišo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara zaradi suma, da bi lahko poskusil pobegniti. Odločitev je bila sprejeta po odkritju "osnutka" morebitne prošnje za azil v Argentini. Bolsonaro je trenutno v hišnem priporu.

Glede na anketo podjetja Quaest, večina Brazilcev (55 %) meni, da je hišni pripor za nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara upravičen, saj je kršil previdnostne ukrepe, ki jih je odredil minister Alexandre de Moraes. Nasprotno meni 39 % vprašanih. Večina anketiranih se strinja tudi, da je Bolsonaro poskušal izvesti državni udar in da je provociral ministra Moraesa.

Obramba Jairja Bolsonara je zatrdila vrhovnemu sodišču, da Bolsonaro ni kršil previdnostnih ukrepov, ki jih je odredil minister Alexandre de Moraes, in vztraja, da je poročilo zvezne policije politično motivirano. Eduardo Bolsonaro je zavrnil navedbe v medijih, ki so izhajale iz uhajanja zaupnih podatkov med operacijami. Nekdanjega perujskega predsednika Martína Vizcarro so premestili iz zapora za nekdanje vladne uradnike v običajen zapor. Minister André Mendonça srhovnega sodišča je kritiziral aktivizem brazilskega sodstva in poudaril potrebo po samoomejevanju.

Obramba Jairja Bolsonara je izrazila presenečenje nad obtožbami oviranja pravosodja, ki so bile vložene proti njemu in njegovemu sinu Eduardu Bolsonaru, ter zanikala, da bi Bolsonaro zaprosil za azil. Vrhovno sodišče je Bolsonaru dalo 48 ur časa, da pojasni načrt pobega v Argentino in prošnjo za azil, najdeno v njegovem telefonu. Guverner Sao Paula, Tarcísio de Freitas, je izrazil zaskrbljenost zaradi preiskav ljudi, ki so kritični.

Brazilski vrhovni sodnik Alexandre de Moraes je opozoril, da lahko brazilski sodišči kaznujejo domače finančne institucije, če te blokirajo ali zasežejo premoženje na podlagi ameriških sankcij. To se je zgodilo potem, ko je bil Moraesu blokiran kreditni kartica ameriške znamke zaradi sankcij, ki jih je uvedla ameriška vlada. Moraes upa, da bo Trump spremenil ukrepe proti njemu.

Iran je obsodil nove ameriške sankcije proti sodnikom in tožilcem Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) in dejal, da so te sankcije znak neposredne ameriške udeležbe pri vojnih zločinih Izraela v Palestini. Združeni narodi so pozvali k zaščiti uradnikov MKS.

Ženska iz Indiane je bila aretirana zaradi domnevnih groženj Donaldu Trumpu na družbenih omrežjih, v katerih je navajala maščevanje za smrti med pandemijo. Jeffrey Sachs je na konferenci Rona Paula izjavil, da bi se vojna v Ukrajini lahko končala jutri, če bi to želele ZDA. Florida brani pravico do zastrupljanja otrok s surovim mlekom.

Perujsko ustavno sodišče je razsodilo v prid predsednice Dine Boluarte in odredilo takojšnjo ustavitev vseh preiskav proti njej. Sodišče je ugodilo zahtevi izvršne oblasti proti državnemu tožilstvu in sodstvu, s čimer je začasno ustavilo preiskave, dokler Boluartejeva opravlja funkcijo predsednice.

Aretacija nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara, obtoženega zarote za razveljavitev izida volitev leta 2022, je zaostrila odnose z ZDA, zlasti s predsednikom Trumpom. Bolsonaro je v hišnem priporu zaradi obtožb o poskusu nasilne razveljavitve volilne zmage predsednika Lule. Predsednik Lula je zavrnil Trumpovo ponudbo za pogovor o sporu glede obravnave Bolsonara. Hkrati so v 62 brazilskih mestih potekali protesti v podporo Trumpu in proti Luli ter sodniku Alexandre de Moraes.

V Braziliji so se politiki, povezani z Jairjem Bolsonarom, odzvali na hišni pripor, ki ga je vrhovno sodišče odredilo za nekdanjega predsednika. Davi Alcolumbre in Hugo Motta sta obsodila oviranje zakonodajnega dela. Opozicija je paralizirala delo kongresa, kar bi lahko upočasnilo potrjevanje kandidatov za agencije. Bolsonaro je že prej omenjal možnost aretacije in jo relativiziral. Skupina zakonodajalcev želi sprožiti postopek za odstavitev sodnika Alexandra de Moraes, ki je odredil pripor.

Brazilski vrhovni sodnik Alexandre de Moraes je odredil hišni pripor nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru. Odvzeli so mu tudi mobilni telefon. Odrejen je bil zaradi kršitev omejitev, ko so ga družinski člani in podporniki objavljali na družbenih medijih. Bolsonaro je v ponedeljek zvečer pristal v hišnem priporu.

Brazilsko vrhovno sodišče je bilo presenečeno nad odločitvijo sodnika Alexandreja de Moraesja, da odredi hišni pripor Jairu Bolsonaru zaradi kršenja prepovedi uporabe družbenih medijev. Ukrep je sprožil razdeljenost med Brazilci, kar bi lahko vplivalo na prihodnje volitve. Združene države Amerike so kritične do omejevanja Bolsonarovega javnega nastopanja.

V Braziliji se vrstijo politični dogodki, ki vključujejo proteste, odzive na trgovinske odnose z ZDA in notranje politične manevre. Flávio Bolsonaro je na množičnem protestu v Copacabani kritiziral ministra Alexandra de Moraes zaradi domnevne krivične obravnave njegovega očeta, Jairja Bolsonara. Istočasno se je brazilski predsednik Lula da Silva zavzel za enakopraven dialog z ZDA in poudaril, da Brazilija ni nepomembna država. Zunanji minister Mauro Vieira je izjavil, da ustava ni predmet pogajanj v luči carin, ki jih je uvedel Donald Trump. V kongresu se medtem obravnava pauta, ki vključuje tudi morebitno kaznovanje Eduarda Bolsonara. Geraldo Alckmin pa se je okrepil kot možen podpredsednik Lule v letu 2026 po odzivu na Trumpove carine.

Brazilski predsednik Lula da Silva je zavrnil pogovor s Trumpom o 50-odstotnih carinah, ki jih je uvedla ZDA, in se namesto tega odločil, da bo kontaktiral premierja Indije Narendra Modija in kitajskega predsednika Xi Jinpinga ter izkoristil vse razpoložljive vire, vključno s Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), za obrambo brazilskih interesov. Lula je kritiziral carine kot neupravičene in poudaril, da so politične narave, povezane s sojenjem Bolsonaru. Namesto pogajanj o carinah se želi s Trumpom pogovarjati o podnebnih spremembah.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.